Bovški sir

Bovški sirarji se s pridobitvijo certifikata za zaščiteno označbo porekla postavili ob bok najprestižnejšim evropskim sirom.

Za izdelavo Bovškega sira izpolnjujejo pogoje tri bovške sirarne: Sirarna Ostan, Sirarna Černuta in Sirarna Škander, te lahko Bovški sir označijo tudi z novo etiketo. (na sliki)

Priloga: članek



Bovški sir – sir s tradicijo

Bovški sirarji so v maju prejeli težko pričakovane certifikate, katere so jim uradno podelili v sklopu občinskega praznovanja na Bovški dan, 4. julija. Pridobljeni certifikati jim po novem omogočajo, da kupcem uradno ponudijo tako imenovani Bovški sir z zaščiteno označbo porekla oziroma najprestižnejšo označbo nekega živila na nivoju Evropske unije. Gre za Evropske sheme kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka proizvodnja).

Bovški rejci drobnice se povežejo v društvo
Zgodba o zaščiti Bovškega sira ima sicer že kar dolgo brado. Pred 15 leti so bovški rejci drobnice ustanovili društvo, s katerim so želeli razviti kakovost, trženje in promocijo bovškega ovčjega sira. Najprej so se lotili izdelave specifikacije za Bovški sir, ki je ključni dokument v korakih za pridobitev sheme kakovosti. Izdelava specifikacije je bila zahtevna, saj narekuje predhodno izdelavo standardov, kazalnikov, parametrov in drugih podrobnosti, ki potrjujejo žlahtnost porekla Bovškega sira.
V tej zgodbi so sodelovali tako lokalni kot tudi tuji strokovnjaki in poznavalci, med njimi prof. Bogdan Perko, Renčelj Stanko, Davorin Koren, Alfonz Fiskione, Ivan Jelinčič, Dominik Černuta, Stanka Pretnar, Urban Škander, David Ostan in Peter Domevšček. Sledili so postopki potrjevanja, najprej na državnem nivoju nato pa še pred EU komisijo v Bruslju.

Certifikat za Bovški sir prejmejo tri sirarne
Leto dni po potrditvi specifikacije so certifikat za Bovški sir uspele pridobiti tri sirarne, in sicer Sirarna David Ostan in Bovca, Sirarna Dominik Černuta iz Loga pod Mangartom in Sirarna Škander iz Bovca. Certifikate so jim potrdili tudi na Društvu rejcev drobnice bovške (zunanji nadzor nad društvom vrši certifikacijski organ Bureau Veritas). Omenjeni sirarji lahko sedaj na svoj ovčji sir napišejo Bovški sir z veliko začetnico in ga okrasijo z rdečim znakom Zaščitena označba porekla.
Ob tem naj poudarimo, da lahko poimenovanje Bovški sir uporabljajo izključno nosilci certifikata. Ostali sirarji tega imena ne smejo uporabljati, ker je namreč tudi ime s tem postopkom postalo zaščiteno. Prav tako ne smejo uporabljati imena, ki napeljuje ali je približek imena Bovški sir.
Za pridobitev zaščite kakovosti Evropske unije pa seveda ni dovolj le to, da imajo Bovčani izredno okusen ovčji sir. Za ta prestižni znak mora izdelek poleg kakovosti ponuditi nekaj več – svojo zgodbo.
Da se lahko kmetijski pridelki in živila označijo z označbo porekla, morata pridelava in predelava potekati na definiranem geografskem območju, katerega ime nosi proizvod; na lastnosti takega kmetijskega pridelka ali živila bistveno vpliva geografsko okolje, ki vključuje naravne in človeške dejavnike kot so podnebje, kakovost tal, lokalno znanje in izkušnje (npr. kraška burja, gorski pašniki ipd.).


Brez bovške ovce ni Bovškega sira
Te parametre je Bovški sir dosegel brez večjih težav. Geografska umeščenost Bovške je edinstvena. Doline, obdane z dvatisočaki in orientirane proti sončnemu Mediteranu, se raztezajo nizko na okoli 450 metrov nadmorske višine. In prav na tej sončni strani Alp, kjer se mešata klima mediteranskega in alpskega sveta, je doma bovška ovca. Ta je vajena postopati po zakraselih vrhovih in smukati gorske trave. Gre za cenjeno avtohtono pasmo, katero so bovški ovčerejci skozi zgodovino vzgojili v dobro mlečno pasmo.
Avstrijci ji pravijo »Das Krainer Steinschaf«, kar lahko prevedemo v Kranjsko gorsko oziroma bovško ovco (Bovec – Schaf). Poleg tega jo avstrijska stroka ceni kot nosilko gena gorske oziroma alpske ovce. Analize, ki so jih izvajali na ostankih gorskih ovc iz obdobji jamskega človeka so pokazale, da ima bovška ovca najvišji primerljiv delež DNK z gorsko ovco. Kljub gospodarskim težnjam (več mleka, več jagnjet, boljša volna) so naši predniki ovco uspeli ohraniti skromno in »pridno«. Razlogov za to je več. Prvi zagotovo sovpada z bovškim pregovorom, ki pravi: »Tako kot je delal moj nono, bom tudi jaz«. Na drugo mesto lahko mirno umestimo trmo rejcev, ki niso podlegli tržno usmerjenim novostim, vsekakor pa ne gre zanemariti tudi nekaj neuspešnih križanj.

Zgodovina Bovškega sira
Pašništvo in predelava mleka gresta tako rekoč z roko v roki v sir. Celotno Zgornje Posočje je posejano s planinami, kar priča o močni tradiciji. Ko iščemo izvor tradicije sirarstva lahko rečemo, da so prve omembe Krnskih planin iz 11. stoletja tisti pisni vir, kjer lahko z zagotovostjo trdimo, da se je že takrat sir prideloval. Poleg tradicije pa se v 17. in 18. stoletju Bovški sir že zasledi kot kakovosten ovčji sir. Kot lahko razberemo iz starega cenika, Bovški sir v sredini 17. stoletja v Vidmu na tržnici dosega najvišjo ceno. Konec 18. stoletja dobi bovška sirarna priznanje za kakovost na Dunaju. To je le nekaj ključnih podatkov, ki pričajo o pomembnosti Bovškega ovčjega sira skozi zgodovino.


Ko boste obiskali Bovško, si ogledovali tukajšnje naravne lepote in hodili po okoliških hribih, se spomnite tudi na bogato tradicijo ovčereje ter sirarstva. Obiščite planine, ki so prežete s pozitivno energijo. Naši predniki so tu živeli predvsem zaradi nje, pa čeprav je bil tod vse skozi »trd kos kruha«. Vendar ko se lepota pokrajine človeku enkrat sede v srce, postaneš kot Simon Gregorčič, ki je vedno hrepenel nazaj, nazaj v planinski raj.      

Peter Domevšček, svetovalec za razvoj podeželja, Posoški razvojni center

Dobra vila Bovec

Ponudba meseca junija


Jedi iz lokalnih sestavin
(4 hodni menu)
 

sobota 20.  in nedelja 21. junij 

ob 19. ure dalje

cena 36 € / osebo

Vabljeni
Dobra vila Bovec

Marija Merljak in bovška kulinarika

Gostili smo živilsko tehnologinjo Marijo Merljak.


Predstavila nam je kemijske lastnosti bovške hrane in kakšen vpliv imajo na naše zdravje. Bovška ovca je vaše največje bogastvo. Njeno mleko in meso sta vrhunska živili. Ovčji sir in predvsem zorjena ovčja albuminska skuta, bi se lahko prodajali tudi v lekarnah pravi Merljakova.


Pričela se je tudi sirarska sezona sirjenja na bovškem. V mesecu maju bodo dozoreli že prvi Bovški ovčji siri. 
Vabljeni na pokušino Bovškega sira. Obiščite sirarne in se prepričajte o kakovosti. Redno uživanje izdelkov iz ovčjega mleka, pa vam bo povrnilo moči in vas okrepilo za naslednje izzive, ki vas čakajo v življenju. 

Se vidimo v Bovcu.

Vikend bovške jagnjetine (med 4. in 6. aprilom)

Velika noč je pred vrati.
Užite velikonočni vikend na bovškem, ob lokalni hrani v dobri družbi in v prekrasni naravi.

Bovške jagnjeta so prava specialiteta. Prepričajte se in obiščite naše gostilne. 



Se vidimo
LP
Promotorji bovške hrane


Bili smo v Ljubljani

na ljubljanski tržnici smo v petek, 13.3.2015 promotrji bovške hrane predstavili tradicionalno bovško kuhinjo.

Cela paleta bovških jedi se je bohotila na tržnici pod taktirko živilske tehnologinje Marije Merljak.


Koruza na tak in drugačen način. Od sladic do zelo prvinskih okusov.

Bovška kuhinja

Promotorji bovške hrane

                                                   Ustvarjamo, kreiramo krožnike na osnovi jedi iz bovške tradicije.



Translate